Anno, iz mojega okolja imam občutek, da je dojenčkov, ki jih položite v posteljico in sami zaspijo, res manjina. Kaj lahko mama stori, ko ima doma malega nespečka?
Glavno in najpomembnejše je, da je mamica mirna. Tudi če se zdi nemogoče, poskusite si vsak dan vzeti trideset minut zase, ko ne boste nič počeli, ne boste ničesar razmišljali in si boste preprosto lepo uživali. Prav tako je pomembno, da si ničesar ne zamerite in ne dojemate svoje situacije kot neuspeh. Normalno je, da otroci ne spijo tako, kot si predstavljamo ali kot mi. Starše vedno tolaži, ko izvejo, da je prebujanje pri otrocih obrambni mehanizem. Če pa dojenček sploh noče spati, bodisi podnevi ali ponoči, ali pa se ponoči zbudi vsako uro, je treba poiskati nasvet strokovnjaka — pediatra ali svetovalca za spanje. Na Isla-Grace nas učijo, da ne obstaja nobena težava s spanjem, ampak da za prebujanjem stoji nekaj globljega, bodisi travma ali zdravstveni problem. S tem nočem strašiti mamic, lahko gre tudi za bolečine v trebuščku zaradi nove hrane, tih refluks, kratko podjezično veznico in druge stvari. Torej, da povzamem, pomirite se, vzemite si čas zase, opazujte svojega dojenčka in mu prisluhnite glede njegovih potreb. In če niste prepričane, se obrnite na strokovnjaka. Za to smo tukaj.

Kaj so po vašem mnenju najpogostejše napake, ki jih starši delajo pri spanju otrok?
Največjo napako dela naše družba, ne starši. Zame je skoraj noro, kako je potlačen naravni materinski in očetovski instinkt, in vesela sem, da se o tem vse bolj govori in da starši začenjajo prejemati podporo. Družba nam daje določene vzorce, nam govori, kaj smemo in česa ne smemo početi ter kako je prav. A pri starševstvu bi moral biti vsak samozavesten, verjeti vase in predvsem slediti svoji intuiciji. To pri mnogih starših manjka, a ne mislim, da je to njihova krivda. Trenutno smo v določenem generacijskem sporu glede vzgoje otrok, in s tem je seveda povezan tudi spanec. Veliko staršev prejema nasvete od svojih staršev in starih staršev, ki jim niso všeč. Po drugi strani jim tega ne bi smeli zameriti, saj oni niso imeli toliko spoznanj, kot jih imamo mi. Obstajali so ena ali dve knjigi o treningu spanja, ki ju je prebrala redka mamica. Večina se je vprašala svojo mamo ali pediatra, in takrat je bilo vse nastavljeno drugače. Tukaj bi staršem svetovala, naj se ne borijo proti temu, naj to vzamejo kot nekaj, s čimer nam naši starši želijo pomagati, naj se z njimi pogovorijo o tem, kako je zdaj, in poskušajo drug drugega spoštovati. Verjemite si, mamice in očetje, videli boste, kako vam bo v starševstvu veliko lažje dihati!

Kaj vse vpliva na spanec dojenčkov?
Teh dejavnikov je res veliko, vendar vas lahko pomirim, saj jih večina staršev obvlada povsem naravno in instinktivno. Le občasno pride do kakšne dvoma, prijateljica svetuje, mama svetuje, tašča ima veliko pripomb in potem se začnejo eksperimenti, ki pravzaprav nikamor ne vodijo. Na prvem mestu je čustveno počutje, saj s tem vplivate na čustva dojenčka. Spanje vpliva tudi na zdravstveno stanje otroka. Nadalje je to temperament dojenčka, pa tudi njegovih skrbnikov, najpogosteje mamic. Pogosto se zgodi, da ima otrok povsem drugačen temperament kot mama in pride do neke vrste konflikta. Zato je pomembno vedeti, kakšen temperament ima otrok in kako z njim lahko delamo, da ga kot starši razumemo. Naslednji dejavnik so razvojne mejniki, pri katerih pogosto pride do regresije spanja. Spanje vpliva tudi nosečnost in prihod na svet ter s tem povezane travme. In pomemben je seveda tudi dnevni režim in rutine, dojenje/hranjenje in pozneje dodajanje hrane in prehranjevanje, spalno okolje, življenjski slog staršev in njihova vzgoja, vzorci in še veliko več.

Omleli ste razvojne mejnike. Kako se na splošno razvija spanec otroka v prvem letu življenja?
V prvem letu naši najmlajši doživijo pravi izziv. Razvija se vse, kar si lahko predstavljate, in s tem seveda tudi spanje. Vedno pravim, da si tega zdaj zagotovo ne bi želela ponoviti in sem vesela, da je narava poskrbela, da si prvih treh let življenja pravzaprav ne zapomnimo, čeprav imamo vse dogodke iz tega obdobja shranjene in nas vplivajo v odraslosti. Do enega leta otrok prestane kar pet regresij spanja — ali bolje rečeno progresij, saj gre za zaželen razvoj, skozi katerega gre vsak otrok. Prihajajo tudi rastni sunki in rastejo prvi zobje. Dojenček začne jesti nove hrane. Sprememba spanja pride tudi z razvojnimi mejniki, tako da hkrati z obračanjem na trebušček, plazenjem, plazenjem, hojo in tako naprej. V spanec pogosto posega tudi separacijska tesnoba, saj otroci potrebujejo večjo bližino in podporo staršev. To je pogosto trenutek, ko se preselijo v posteljo staršev. Spanje se razvija skupaj z vsemi temi spremembami v celotnem razvoju. Prve tri do štiri mesece življenja ima dojenček drugačen spalni cikel kot po drugi regresiji, kar je z vidika razvoja zelo pomembno, saj otroci začnejo spati podobno kot mi odrasli. Pogosto potrebujejo spreminjanje načina uspavanja, včasih tudi okolja spanja. Ne bom vam lagala, to je zanje velika vožnja, vendar je ne morate pretrpeti, lahko jo tudi uživate.

Omnujes premestitev otroka v starševsko posteljo. Kaj menite o spanju dojenčka v postelji s starši?
Spanje dojenčka z njegovo mamico je zanj povsem naravno. Ko so leta 1990 znanstveniki začeli izvajati raziskave o varnem spanju, so prišli do mnenja, da je skupno spanje nevarno. Takrat so v ZDA, Kanadi in po vsem svetu potekale velike kampanje proti skupnemu spanju, na primer v obliki plakatov, kjer je otrok spal s sekljalom za meso, zraven pa je bilo zapisano, da je skupno spanje prav tako nevarno. Vendar te raziskave niso upoštevale drugih tveganj, povezanih s skupnim spanjem, kot so alkohol, droge, kajenje, debelost in drugo. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali je nevarno res skupno spanje ali skupno spanje s staršem pod vplivom. Nikoli torej ni bilo uradno potrjeno, da je skupno spanje nevarno, če se upoštevajo vsi varnostni ukrepi. Najnovejše raziskave kažejo, kako je skupno spanje pravzaprav koristno za otroka pri gradnji čustvenih vezi, občutku varnosti in kako lahko to vpliva na njegovo vedenje v odraslosti. Za doječe mamice je to pogosto tudi rešitev pred nenehnim vstajanjem k posteljici, torej olajšava in več počitka. Vsak dan na družbenih omrežjih vidim prenapolnjene otroške posteljice in vedno si mislim, da bi bilo dojenček varnejši z mamico v postelji. Jaz sem torej za skupno spanje, vendar le v primeru, da to ustreza vsem družinskim članom in je varno.

O Anni

Anna Růžičková je svetovalka za spanje za otroke do štirih let. Sama ima enoletnega sina Jakuba. Zadnje leto intenzivno preučuje otroški spanec in hkrati pomaga staršem, bodisi preko Instagram računa @spanekmiminek ali zahvaljujoč individualnim posvetovanjem. Trenutno piše svojo prvo knjigo o spanju in med porodniškim dopustom se rada sprosti z branjem knjig ali prav pisanjem člankov za starše.