Uvajanje trdne hrane – znano tudi kot weaning – je velik mejnik v življenju vsake družine. Nenadoma se spremeni ritem gospodinjstva, pojavijo se nove rutine in vprašanja. Kaj, kdaj in kako ponuditi? Da bi vam ta proces čim bolj olajšale, smo se povezale z otroško prehransko svetovalko in avtorico kuharske knjige Lahodný Benedikt Denisou Stránskou. Ta vam je za vas zapisala napake, katerih se pri odstavitvi izogiba – in ki vam lahko pomagajo preživeti ta čas z večjim mirnostjo in zaupanjem.
1/ Odvajanje se ne začne s tem, da dojenčku damo hrano. Pred tem poteka proces.
Črevo dojenčka se lahko na proces hranjenja pripravlja že približno dva meseca prej, preden hrano sploh prvič poskusi. To mu je izjemno koristno. Spoznava pripomočke, ki jih kasneje uporablja pri hranjenju, se nastavi na misel, da je hrana zabava, in se uči uporabljati žvečilne mišice! Že dva meseca pred začetkom hranjenja sem hčerki Florenci dajala olje iz jeter polenovke kot prvo surovino, s katero se je začel spoznavati njen imunski sistem in prebava. Prav tako smo vadili gibanje jezika s posebno masažo za podporo žvečenju. To je zelo pomagalo pri kasnejšem hranjenju s celimi koščki.
2/ Ne določam velikosti porcije
Popolnoma spoštujem občutek sitosti, ki ga oddaja moj dojenček, ne da bi kakorkoli posegala v velikost porcije. Na krožnik dam več hrane, da si lahko hči z jedjo tudi "riše", vendar število grižljajev, ki pridejo v usta, od prvih dni uvajanja goste hrane v celoti uravnava ona sama.
3/ Ne obremenjujem se
Prvorojenec Benedikt je bil zame velika šola baby led weaninga. Naučila sem se, da je stres zaradi tega, ker ne je, v svoji biti moj občutek, to, kar si mislim, in da s tem nato sama sebe stresiram. Ko sem razumela, da čeprav poje le eno žličko, je bolj odporen in bolj zdrav kot otroci, ki jedo polne krožnike, se mi je potrdilo tisto, kar je v svetu že dolgo dokazano. Pomembna je kakovost, ne količina.
4/ Do prvega leta je hrana za dojenčka zabava, ne ekskluzivni vir hrane
Materino mleko ali formula je v prvem letu življenja za dojenčka osnovni vir hrane. Vedno bi morala imeti prednost pred hrano, tako po vrstnem redu kot po pogostosti čez dan, prav tako po količini. Hrana služi predvsem kot vir za spoznavanje alergenov in za učenje tehnike hranjenja ter procesiranja hrane v ustih.
Vsak otrok je edinstven in prav tako tudi pot, po kateri najde svojo pot do hrane. Pomembno je zaupati svojemu otroku, se ne bati upočasniti in ta proces dojemati kot skupno odkrivanje novega sveta okusov in veščin. Odvajanje ni samo o hrani – gre tudi za odnos, komunikacijo in spoštovanje. Pri hrani, tako kot v življenju, ni kam hiteti – zaupanje in potrpežljivost sta najpomembnejši sestavini.