Materino mleko je kompleksna tekočina, ki vsebuje 87 % vode. Poleg tega vsebuje številne
mikrohranila in makrohranila. Sem spadajo proteini, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini, minerali, rastni faktorji, protitelesa (ki ščitijo pred okužbo), bele krvničke in koristne bakterije.
Pogostost dojenja pri ženskah na splošno narašča. Več kot 83 % mamic po rojstvu doji, in če je to vsaj malo mogoče, se mamice trudijo dojiti čim dlje. Da je dojenje čudovita dejavnost, ki ne le povezuje dojenčka z mamico, ampak ima tudi številne zdravstvene koristi, gotovo ni treba posebej omenjati.
Radi bi poudarili, da to ni samoumevno! Veliko mamic ne doji – naj bo to zaradi
ker so jim prsi prenehale proizvajati mleko ali so prenehale (kljub temu, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da se to ne bi zgodilo), ali preprosto zato, ker so se tako odločile.
Pri reševanju težav z dojenjem je na prvem mestu posvet s svetovalko za dojenje, babico
asistentko, zdravnikom ali drugim strokovnjakom, ki bo ocenil celoten proces dojenja, vključno
na primer prehrana mamice.
Daljša možnost za podporo dojenja so t.i. galaktagogi. To so snovi, o katerih se
predvideva, da pomagajo pri začetku, vzdrževanju ali povečanju hitrosti sinteze (nastajanja)
materinega mleka. Med v literaturi najpogosteje omenjenimi so:
1) Piskavica grška seno Trigonella foenum graecum – to je najpogosteje uporabljena
galaktagog.
2) Špargljev grozdasti (Asparagus racemosus, Shatavari) – pomaga doječim ženskam zahvaljujoč
svojim fitoestrogenskim učinkom.
3) Pegasti badelj (Silybum marianum) – zaradi vsebnosti silimarina povečuje
produkcijo mleka.
4) Komarček (Foeniculum vulgare) – vsebuje molekule, podobne estradiolu, ki povečujejo
sekrecija mleka.
A kateri so najpomembnejši vitamini in minerali med dojenjem?
1) Jod je zelo potreben za pravilen razvoj ploda in otroka ter za nevrološki (možganski) razvoj
razvoj.
2) Železo – je potrebno za razvoj možganov v dojenčkovi dobi.
3) Vitamin B12 – podpora razvoja možganov in tvorba zdravih rdečih krvničk.
4) Vitamin D – podpira zdrav razvoj kosti. Ker materino mleko ni dovolj
kot vir vitamina D je običajno treba dojenčku vitamin D dodajati tudi posebej.
Za konec bi vam radi povedali, da smo tukaj za vsako izmed vas. Ne glede na to, ali dojite ali ne, smo vam v podporo!
Verra ekipa💕
Seznam uporabljene literature:
Penagos Tabares F, Bedoya Jaramillo JV, Ruiz-Cortés ZT. Farmakološki pregled
galaktogogi. Vet Med Int. 2014;2014:602894. doi: 10.1155/2014/602894. Epub 2014 Aug 31. PMID: 25254141; PMCID: PMC4165197.
Izzivi dojenja. Spletno. Ameriški kolegij porodničarjev in
Gynekologi. Na voljo na: https://www.acog.org/clinical/clinical-guidance/committee-opinion/articles/2021/02/breastfeeding-challenges.
Kim SY, Yi DY. Sestavine človeškega materinega mleka: od makrohranil do mikrobioma in mikroRNA. Clin Exp Pediatr. 2020 avg;63(8):301-309. doi: 10.3345/cep.2020.00059. Epub 2020 mar 23. PMID: 32252145; PMCID: PMC7402982.
LÖNNERDAL, Bo; LIEN, Eric L. Prehranska in fiziološka pomembnost α-laktalbumina v
dojenčki. Nutrition Reviews, 2003, 61.9: 295-305.
Giansanti F, Panella G, Leboffe L, Antonini G. Laktoferrin iz mleka: nutracevtik in
Farmakološke lastnosti. Pharmaceuticals (Basel). 27. sep. 2016;9(4):61. doi:
10.3390/ph9040061. PMID: 27690059; PMCID: PMC5198036.
Westerfield KL, Koenig K, Oh R. Dojenje: Pogosta vprašanja in odgovori. Am Fam Physician. 2018 Sep 15;98(6):368-373. PMID: 30215910.
Kaj je v materinem mleku? Spletno. American Pregnancy Association. Na voljo na:
https://americanpregnancy.org/healthy-pregnancy/first-year-of-life/whats-in-breastmilk/.
Kako nastaja materino mleko. Spletno. Stanford MEDICINE. Dostopno na:
https://www.stanfordchildrens.org/en/topic/default?id=how-breastmilk-is-made-90-P02635.
Mlezivo – osnova za imunski sistem otroka. Spletno. Fakultetna bolnišnica Brno. Dosegljivo na:
https://www.fnbrno.cz/mlezivo-zaklad-pro-imunitu-ditete/t6185.
Jozsa F, Thistle J. Anatomija, kolostrum. [Posodobljeno 5. feb. 2023]. V: StatPearls [Internet].
Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Na voljo na:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK513256/
Dojenje dojenčkov in majhnih otrok. Spletno. WHO (Svetovna zdravstvena organizacija). Na voljo
tudi iz: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/infant-and-young-child-feeding.