Jod je naravno prisoten element, ki je v človeškem telesu nujen za pravilno delovanje ščitnice. Najdemo ga v nekaterih živilih, prehranskih dopolnilih, zdravilih ali lokalnih razkužilih.
V človeškem telesu je jod bistven predvsem za tvorbo hormonov ščitnice tiroksina (T4) in trijodtironina (T3). Med nosečnostjo je pomemben za dojenčka pri uravnavanju razvoja možganov in živčnega sistema. Potreba po jodu pri ženski se med nosečnostjo poveča, da se zagotovi njegov zadosten vnos za dojenčka.
Po porodu raven hormonov ščitnice vpliva na pravilen rast dojenčka in nevrološki (možganski) razvoj. Dojena otroci pridobivajo jod iz materinega mleka. Zato, če mama doji, potrebuje zadosten vnos joda s prehrano. Če ima nosečnica ali doječa ženska pomanjkanje joda, lahko tudi dojenček trpi zaradi pomanjkanja joda in s tem povezanih težav.
Evropski organ za varnost hrane (EFSA) priporoča odraslim ženskam 150 mcg joda na dan, nosečnicam in doječim materam pa 200 mcg na dan.
Podatki kažejo, da se stanje joda pri nosečnicah in doječih ženskah v Evropi dolgoročno izboljšuje, predvsem zaradi jodizacije kuhinjske soli. Jodizacija soli je najučinkovitejši način zagotavljanja joda. Svetovno pokritje prebivalstva z jodizirano soljo se je po podatkih WHO povečalo z 20 % leta 1990 na približno 70 % leta 2013.
Verra ekipa💕
Seznam uporabljene literature:
Mother To Baby | Informativni listi [Internet]. Brentwood (TN): Organizacija specialistov za informacije o teratologiji (OTIS); 1994-. Jod. 1. maj 2021. Na voljo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK582771/
Jod med nosečnostjo in dojenjem. Spletno. WHO. Na voljo na: https://www.who.int/tools/elena/bbc/iodine-pregnancy.
Jod in dojenje. Spletno. CDC Centri za nadzor in preprečevanje bolezni. Na voljo na: https://www.cdc.gov/breastfeeding-special-circumstances/hcp/diet-micronutrients/iodine.html .